EXPERTS

Ko sem se vračala iz šole je bila visoko v krošnji breze mlada muca, ki je glasno mijavkala. Sprva se nisem upala plezati po tankih vejah, da bi jo rešila, nato sme se ojunačila, saj sem vedela, da muca ne bo prišla sama z drevesa. Ko sem jo rešila sva postali najboljši zaupni »prijateljici«. Od takrat me me je vsak dan pričakal med vrati hiše in mi velikokrat pomagal prebroditi mladostniške težave in težavice.

Melita Trdin

Tistega dne sem bila zelo slabe volje, ker sem se sprla s sodelavko. Najbrž sem bila zamišljena ali sem neverbalno kazala svojo nevoljo, žalost. K meni je pristopil deček , ki je začutil mojo stisko in se začel z mano pogovarjati. Vedela sem , da ima deček mladega kužka in sem napeljala pogovor v to smer. Spraševala sem ga , če se znjim veliko igra, če ga kaj uboga, če že kakšno »ušpiči«, kaj rad je, kje ponoči spi.... deček mi je odgovarjal na vprašanja, na koncu sem ga vprašala:«Kakšne pasme je tvoj kužek?«? deček pravi »Ne, nič se ne pase!«. Sama sem se začela smejati, objela sem dečka in mu rekla:«Hvala, ker si me spravil v dobro voljo!« in deček je dejal:« Prosim!«. Nato sem mu razložila, da pasma pomeni to kašen je kuža, ali ima štrleča viseča ušesa, dolg ali kratek rep, je velik ali majhen , ima kratko ali dolgo dlako.... in on reče« A to? Ja doga je.«

Urška Rihtar