EXPERTS

Vso predšolsko obdobje sem svojim otrokoma ob večerih posvetila nekaj svojega časa – za branje pravljice, za pogovor o doživetjih v vrtcu...

Te večerne skupne pogovore smo ohranili tudi v šolskem obdobju .- tako sem zvedela marsikaj o tem, kaj se je dogajalo, kadar nisem bila z njima in o čem pravzaprav razmišljata...

Najbolj sem vesela, da sta te večere vzela kot naše in da se pogovarjamo o njunih in mojih doživetjih tudi sedaj, ko sta najstnika.Tako je tudi to obdobje za nas lepo  in brez posebnih »najstniških težav. Sama vem, da sem si dobre odnose z najstnikom začela graditi že v predšolskem obdobju.

Knez Alenka

Zgodilo se je nekega dne ko sem se počutila zelo slabo, bolil me je trebuh in sem se ulegla v igralnici na blazino. Otroci so začudeni prihajali k meni  in me spraševali kaj je, če me boli trebušček. Nato so se ulegli ali susedli poleg mene in me božali. Bil iso neverjetno nežni in občutljivi. Z mano so se popolnoma umirili, se igrali tišje, bolj čutno.

Lina Umek

Rada se spominjam svojega otroštva in naj imam res lepe spomine.  S starimi starši smo živeli v isti hiši in kadarkoli sem mogla sem se prikradla stari mami, ki je vedno počelakaj zanimivega.

Najlepše je bilo v zimskem času, ko je zakurila v peči in luščila fižol ali sedela za starim šivalnim strojem in šivala. Takrat je vedno imela čas za pripovedovanje pravljic. Otroci smo zlezli na peč in jo tako radi poslušali prav zato , ker si je včasih malo izmislila. Vedeli smo in vendar je nismo prekinjali in smo jo vedno znova prosili naj nam pove tisto« O debelem fantu, ki je vse pojedel.«, ali...

Nekaterih se še spominjam, predvsem pa mi je ostala ljubezen do pripovedovanja tako »na usta«, kot je rekel enkrat eden od otrok v moji skupini.

Nataša Majhen