EXPERTS

V otroštvu sem pogosto zahajala k »omi in opu« (stara očeta). Katera sta mi pripovedala resnične dogodke preživljanja v Nemčiji, kamor so bile izgnane cele družine.  Oma je srečanje vedno popestrila z jedmi kot so palačinke, češpljevi cmoki.. .Sedeli smo za mizo, mi otroci smo z zanimanjem spremljali mimiko obraza, ton glasu in kretnje, kot sta jih znala samo onadva. Večkrat smo tudi prepevali pesmi.  Obiska pri omi in opu smo se vedno veselili in ju znova nagovarjali »še kakšno zgodbo povejta!« .